Delo na črno - siva ekonomija

Veter v jadra malega gospodarstva!

S pojavom sive ekonomije - dela na črno se srečujemo vsakodnevno tako v Sloveniji kot v drugih državah po svetu. Temeljni predpis, ki v RS ureja področje odkrivanja, preprečevanja in sankcioniranja dela in zaposlovanja na črno, je Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju: ZPDZC, 2000). Zaposlovanje na črno je tako kot delo na črno prepovedano. Za nadzor nad izvajanjem prepovedi zaposlovanja na črno je neposredno pristojen Inšpektorat RS za delo.

Na delo in zaposlovanje na črno sedaj še posebej vpliva vsesplošna gospodarska kriza, ki lahko še poslabša stanje na tem področju ter pomeni resno nevarnost za povečanje nelegalnega dela in zaposlovanja. Za uspešen boj proti temu bi bilo predvsem pomembno sprejeti nov ZPDZC ter zagotoviti dejavno sodelovanje vseh organov pri odkrivanju in preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Davčna uprava RS je pristopila k projektnemu nadzoru (projekt "Siva ekonomija", 2009 - 2013) na področjih, kjer zaznavamo večje nepravilnosti (projekt gradbeništvo, projekt motorna vozila, projekt prirasta premoženja fizičnih oseb, ...) in kjer so za nadzor potrebna posebna znanja (transferne cene). Ta projekt daje poudarek sistematičnem nadzoru sive ekonomije. Cilj je zavarovati javni interes s preprečevanjem dela in zaposlitve na črno, preprečevanjem davčnih utaj na področju DDV in zniževanjem davčnih osnov. Z nadzorom in medijskimi objavami želijo davčne zavezance spodbuditi k uporabi instituta samoprijave, k registraciji in legalizaciji opravljanja dejavnosti ter k dvigu davčne morale in ozaveščenosti. Nadzor vršijo tudi nad podjetji, ki imajo registrirano dejavnost vendar se izogibajo plačevanju dajatev.

Poleg navedenega zakona (ZPDZC) pa v Sloveniji nismo sprejeli kakršnihkoli pomembnih ukrepov za zmanjšanje sive ekonomije. Zakon o malem delu v lanskem letu ni bil izglasovan na referendumu, tudi uvedba davčnih blagajn se je izkazala kot neprimerna, saj bi z uvedbo davčnih blagajn povečali tako stroške v državnem proračunu kot tudi pri (malih) davčnih zavezancih. Kljub višjim globam, ki jih je uvedla novela ZPDZC, so najnižje predpisane globe za opravljanje dela na črno še vedno prenizke, da bo dosegle želen učinek.

Podatki o obsegu sive ekonomije v Sloveniji se po različnih analizah zelo razlikujejo (med 23 in 28 % BDP), kar nas uvršča v sam vrh v EU, v Italiji je ta odstotek 23,2 % BDP, v Belgiji 19 % BDP, na Danskem 16,7 % BDP, na Irskem 14,1 % BDP in v Avstriji samo 9 % BDP (vir: Bojan Nastav, Siva ekonomija v Sloveniji, merjenje, vzroki in posledice, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, 2009, doktorska disertacija). Zakaj tolikšne razlike? Odgovor je tako v ukrepih, ki zmanjšujejo vzroke za sivo ekonomije kot v učinkovitem nadzoru. V Avstriji izvajajo povečan nadzor na trgu dela, vzpostavili so posebne skupine za nadzor dela nelegalnih priseljencev, delo na črno odpravljajo z davčno reformo, poenostavili so administrativne postopke in povečali fleksibilnost dela.

PRIMERI POLITIKE DRŽAV EU DO “SIVE EKONOMIJE”

Vir: Bojan Nastav, Siva ekonomija v Sloveniji, merjenje, vzroki in posledice, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, 2009, doktorska disertacija