Plačilna nedisciplina

Plačilna nedisciplina je že vrsto let globoko vraščena v slovenski družbi in poslovni praksi, njene posledice pa postajajo v zadnjem času vse bolj usodne, saj so z njo povezani najosnovnejši problemi slovenskega gospodarstva. Zato predstavlja nujen in velik izziv za reševanje in ukrepanje. Ali oz. kako je v trenutnih razmerah možno plačilno nedisciplino sploh obvladati ali jo vsaj zajeziti?

Plačilna nedisciplina ima več izvorov in razlogov. V obdobju finančne in ekonomske krize so ti še bolj potencirani, hkrati pa se pojavljajo novi, ki jih država v zadnjih nekaj letih ni bila sposobna obvladovati. Ker plačilna nedisciplina vpliva na vse subjekte v verigi poslovanja, so v večji meri prizadeta prav mala podjetja kot končni upravičenci do plačila. Prav njim le-ta povzroča trajne težave, saj njihov finančni položaj kratkoročno in dolgoročno ni sposoben prenesti večjih obremenitev zaradi zakasnitve izplačila ali celo izpada le-teh in jih pogosto pahne v nelikvidnost in nesolventnost ter celo v propad.

Temeljni razlogi plačilne nediscipline so:

1. Ni realnega denarja iz domačih prihrankov, tujega denarja, s katerim smo financirali preteklo rast, pa ni dovolj.
2. Kreditni krč – banke ne posojajo, ali pa je pogoje za pridobitev kreditov s strani malih podjetij skoraj nemogoče izpolniti.
3. Neetičnost, nemoralnost in protizakonitost neplačevanja ter izsiljevanje dolgih plačilnih rokov od malih podjetij predvsem s strani velikih in ekonomsko močnih podjetij.
4. Država (nacionalni, regionalni in lokalni nivo, državna podjetja) je slab plačnik.
5. Državna javna naročila – merilo pri izboru je najnižja cena.
6. Država je pogosto slab vodja projektov javnih naročil in investicij; ne ukrepa, ko podizvajalci za nesporno opravljeno delo niso plačani in se zato z izvajanjem projekta zamuja.
7. Nosilci sodnih postopkov se ukrepov za zmanjšanje plačilne nediscipline niso resno lotili. S predpisano skrbnostjo nad izvajanjem postopkov so obšli skrb za čim hitrejše reševanje poslovnih in vse bolj življenjskih problemov malih podjetij, ki si ne morejo privoščiti dolgotrajnih in dragih sodnih postopkov. Četudi bi bili na koncu postopkov uspešni, bodo zaradi težav že prej prenehali obstajati sami ali pa zaradi vmesnega izčrpavanja podjetja dolžnika sploh ne bodo dobili poplačila ali pa le v minimalni meri.
8. Plačila zastajajo zaradi objektivnih razlogov v širšem okolju iz »poslovnih« razlogov drugih že prej, v krizi pa se to še krepi.
9. Dosedanji ukrepi države na tem področju niso bili učinkoviti: Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (obvezni pobot, podaljševanje plačilnih rokov, itd.) ni dal želenih učinkov in neposredna plačila podizvajalcem se ne izvajajo.

Vsi ti razlogi so v poslovni praksi povzročili domino učinek, saj neplačevanje prvega v verigi zaradi velike soodvisnosti poslovnih subjektov povzroči neplačevanje tudi vseh ostalih v verigi.