Financiranje malega gospodarstva 2012

Veter v jadra malega gospodarstva!

Na prvi pogled je videti, da je malemu gospodarstvu namenjeno sorazmerno veliko raznolikih finančnih virov, od klasičnih bančnih kreditov, do kreditov, ki so podprti s strani katerega od skladov. Tudi na različnih lokalnih ali regionalnih razpisih so priložnosti, ki jih podjetnik lahko najde. Tako nekatere občine oblikujejo sklade za pospeševanje podjetništva in imajo pri tem različno politiko kreditiranja ali subvencioniranja, včasih v povezavi z državno shemo, včasih pa delujejo povsem avtonomno.

Kljub navidezni raznolikosti pa ostaja dostopnost do teh virov za male podjetnike težavna, predvsem zaradi številnih administrativnih ovir, priprave preobsežne dokumentacije ter v zadnjem času tudi vse ostrejših pogojev za zavarovanje kreditov, ki jim mala podjetja težko zadostijo.

Med ovirami, ki omejujejo dostopnost do finančnih virov, je potrebno izpostaviti tudi vprašanje dialoga med bankami in malimi podjetji. Ta so s stališča bank manj zanimivi komitenti, saj je obseg potrebnih postopkov za mala podjetja enak, včasih pa je zaradi dodatnega preverjanja stanja prosilca teh še več kot pri večjih gospodarskih komitentih, ki jih banka že več let tekoče spremlja in dobro pozna.

Struktura slovenskega gospodarstva je sestavljena v veliki večini iz mikro, malih in srednjih podjetij, med velikimi gospodarskimi sistemi pa je vse več takšnih, pri katerih postajajo tveganja za banko vedno večja. Zato morajo banke spremeniti svojo kreditno politiko in s tem aktivno poseči na področje slovenskega gospodarstva. Ravnati morajo bolj »družbeno odgovorno« kot doslej in zasledovati cilj, da je vlaganje v mala podjetja pomembno poslanstvo in naloga bank, še posebej, če ta podjetja lahko zagotovijo delovna mesta, zaposlitve in dodano vrednost vsaj na ravni slovenskega poprečja s trendom povečanja.

Poleg bank obstajajo možnosti financiranja tudi pri skladih in primerjali smo pogoje, ki jih nudijo: Slovenski podjetniški sklad, Ekološki sklad in Regionalni razvojni sklad Ribnica. Zanimivo je, da je javnosti manj znan ugoden vir pri Regionalnem razvojnem skladu, ki je edini pomagal podjetjem tudi pri predfinanciranju projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi. Predfinanciranje ni sistematično urejeno in predstavlja problem pri vseh podjetjih, ki uspešno kandidirajo na razpisih potem pa morajo pol leta ali več financirati dejavnosti in osebje, ki je razporejeno na delo pri teh projektih, zato razpisi za mala podjetja s tega vidika v praksi pogosto sploh niso realno dosegljivi.

Obstajajo še družbe tveganega kapitala, ki razpolagajo tudi z državnimi sredstvi za oplemenitenje svojega potenciala: Prvi sklad, družba tveganega kapitala, d.o.o., DTK Murka, družba tveganega kapitala, d.o.o., Meta Ingenium, družba tveganega kapitala, d.o.o., SCS, družba tveganega kapitala, d.o.o., STH Ventures, družba tveganega kapitala, d.o.o. , P.E.N. Prva energijska naložba, družba tveganega kapitala, d.o.o.

Primerjava pogojev za pridobitev financiranja pri skladih: