Na Vrhu malega gospodarstva o novih priložnostih
Brdo pri Kranju, 18. junij 2019 – Prek 300 udeležencev je na današnjem 8. Vrhu malega gospodarstva v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) izkoristilo priložnosti za pridobivanje informacij z različnih področij poslovanja, za mreženja in svetovanje.
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je uvodoma izpostavila, da »letošnji Vrh malega gospodarstva ni namenjen reviziji naših zahtev,« ampak iskanju novih poslovnih priložnosti. Slovenija že peto leto zapored dosega nadpovprečno gospodarsko rast, in to kljub ohlajanju globalnega gospodarstva. Tudi če pride recesija, nikakor ni nujno, da bo z njo prišla tudi kriza za Slovenijo, če delujemo pametno. Majhne in dinamične ekonomije so vedno pripravljene na nove poslovne priložnosti povsod po svetu. »Izvoz je motor našega razvoja, soočamo se z izzivi digitalizacije, industrije 4.0, razvojem kreativnih industrij, nenehnim dvigovanjem kompetenc,« je še dodala.
Na lanskem Vrhu malega gospodarstva je bilo iz takrat predvolilnih programov političnih strank določenih 7 ukrepov, ki so z vidika mikro, malega in srednjega gospodarstva ključnega pomena za izboljšanje podjetniška okolja v Sloveniji. Poimenovali smo jih kar osnovne glasbene note, je dejal predsednik GZS Boštjan Gorjup. »Želimo si hitrejših korakov pri vseh glasbenih notah – in to še v tem mandatnem obdobju. Zavedamo se namreč, da mora biti poslovno okolje prijazno in poslovanje v najmanjši možni meri obremenjeno z administrativnimi ovirami. Če se bodo osnovne glasbene note igrale na pameten način, bomo tudi na ta način lahko naredili potrebne korake k dosegu ciljev, ki smo jih na GZS zapisali v Razvojno partnerstvo treh generacij – da do leta 2025 dosežemo 50 mrd evrov izvoza in 60.000 evrov dodane vrednosti.« Gre za zahtevne, a dosegljive cilje, če, kot se je izrazil, vlada, gospodarstvo in sindikati združijo moči »in na ključnih področjih, kjer so spremembe nujne in neizbežne, dosežemo konsenz.« Dodal je še, da GZS podjetnikom nudi celovit pristop – od svetovanja s področja davčne in delovnopravne zakonodaje, podjetniško svetovanje, pomoč pri vstopu na tuje trge, pri iskanju poslovnih partnerjev in kontaktov v tujini do informacij in svetovanj s področja okoljske zakonodaje, embalaže in odpadkov.
Za nadaljnjo rast je ključno, da slovenska podjetja povečajo svojo produktivnost, je izpostavil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Ministrstvo je po njegovih besedah v obdobju 2014-2018 podprlo preko 1.000 MSP letno, »ohranili smo 20.000 delovnih mest in ustvarili 2.000 novih. V podprtih podjetjih so povečali dodano vrednost v povprečju za 4 % letno in spodbudili približno 200 mio EUR investicij.« Do leta 2023 bo podjetjem na voljo 135 mio EUR kohezijskih sredstev. Posebej je minister izpostavil letošnjo uvedbo spodbud malih vrednosti za MSP, t.i. »vavčerje« ter Program podpore digitalizaciji in digitalni transformaciji mikro, malih in srednje velikih podjetij. Država lahko naredi vse za konkurenčno poslovno okolje, a za uspeh bodo vedno potrebni predvsem znanje, pogum, vztrajnost samih podjetij in ne nazadnje medsebojno sodelovanje med gospodarstvom in državo, je sklenil.
Na Vrhu so bila organizirana mreženje z velikimi podjetji, ki so že jutri lahko poslovni partnerji malih podjetij. Poleg tega so bila na voljo svetovanja s strokovnjaki s številnih področij, na katerih so ovire za mala podjetja. Na vsebinskih panelih so udeleženci lahko izvedeli, kako kot malo podjetje priti do svežega denarja oz. virov za delovanje, pa tudi, kako uspešno prodajati. Predstavnika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta in Slovenske gospodarske zveze iz Celovca sta prikazala možnosti vstopa na italijanski in avstrijski trg (druga in tretja največja trgovinska partnerica Slovenije), predstavniki Centra za mednarodno poslovanje GZS pa tudi informacije, kako poslovati na Balkanu, v Nemčiji in na bolj oddaljenih trgih.
Poslovneži so lahko prisluhnili pogovoru s podjetniškima zvezdama, dr. Francem Šalamunom iz Medicinskega centra VID ter Miranom Rauterjem iz podjetja Hermi. Svoji poslovni poti pa sta s prisotnimi delila tudi Dušan Olaj (Duol) in Janez Škrabec (Riko).
»Danes smo vam želeli nadeti ogrlico, na katero smo nanizali vsebinske inspirativne zgodbe ljudi, … stike, … most med malimi in velikimi,« je v svojih sklepnih mislih pomen dogodka povzela generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Odprli smo vrata do velikih podjetij, podali informacije o financiranju, razmislek o prodaji, ponudili pomoč pri prodoru v tujino. »GZS je tržnica priložnosti in most, ki gradi stike med ljudmi in med podjetji. Smo vam na voljo, da jih izkoristite«, je še dodala.