Vrh malega gospodarstva

7 osnovnih glasbenih not za poslovno uspešnost

Ljubljana, 19. junij 2018 – Stabilno in enostavno poslovno okolje, popolna davčna razbremenitev 13. in 14. plače, reforma javnega sektorja, zdravstva in izobraževanja, pregon gospodarskega kriminala ter neposredna odgovornost v javni upravi so prioritetni ukrepi iz predvolilnih programom političnih strank, ki so z vidika malega in mikro gospodarstva ključnega pomena za izboljšanje podjetniška okolja v Sloveniji. To je izpostavilo prek 250 gospodarstvenikov na današnjem 7. Vrhu malega gospodarstva v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Povprečno slovensko podjetje je majhno. Od 124 tisoč poslovnih subjektov v Sloveniji je skoraj 99 % mikro ali malih gospodarskih družb ali pa samostojnih podjetnikov. V lanskem letu so mikro in mala podjetja ustvarila 28 mrd EUR prihodkov in 7,6 mrd EUR dodane vrednosti, je uvodoma dejal predsednik GZS Boštjan Gorjup. Opozoril je na posebne zahteve in potrebe, ki jih ima malo gospodarstvo, ki zato potrebuje prave robne pogoje, v katerih lahko uspešno ustvarja in raste. Poslovno okolje mora biti prijazno in poslovanje mora biti v najmanjši meri obremenjeno z administrativnimi ovirami. Zdravo domače povpraševanje in urejena plačilna disciplina sta tako glavna predpogoja za uspešen razcvet vsakega malega gospodarstva.

Izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič je pojasnil, da so politične stranke pred volitvami pripravile številne predloge za izboljšanje poslovnega okolja. Iz njihovih »gospodarskih« programov je GZS izbrala 12 najpomembnejših ukrepov, o katerih je v zadnjem mesecu glasovalo prek 1.000 podjetnikov. Na današnjem Vrhu malega gospodarstva so udeleženci izglasovali ožji nabor 7 ključnih ukrepov.

7 prioritetnih ukrepov za večjo poslovno uspešnost gospodarstva:

Stabilno in enostavno poslovno okolje s kratkimi administrativnimi postopki in sistem »Vse na enem mestu«
Popolna davčna razbremenitev 13. in 14. plače
Neposredna odgovornost za odločitve in delo v javni upravi
Reforma javnega sektorja z zmanjšanjem javnih uslužbencev, zmanjšanjem agencij in kvalitetnejšim upravljanjem
Pregon gospodarskega kriminala in hitrejši sodni postopki
Reforma zdravstva z boljšo organizacijo in vodenjem za zmanjšanje čakalnih vrst in višjo kakovost storitev
Reforma izobraževanja z več podjetnosti, logike, tehničnih znanj ter naravoslovja

Na izglasovane ukrepe so se odzvali predstavniki štirih strank, ki so na volitvah prejeli največ glasov.

Andreju Vizjaku iz SDS se zdi pomembno, da enkrat prevlada spoznanje, da tisti, ki ustvarjajo, polnijo proračun, zaslužijo več spoštovanje in več upoštevanja. Deliti je mogoče le tisto, kar se ustvari. Vsi izglasovani predlogi ukrepov so del programa SDS. Med prvimi sedmimi bi sicer po njegovi oceni morala biti tudi razvojna kapica, ki jo razume kot pravičen ukrep, ter davek na nepremičnine.

Vojmir Urlep, LMŠ, meni, da bi, če bi se koalicija sestavljala na podlagi gospodarskih programov strank, danes vlado že imeli. Sam bi dal na prvo mesto razbremenitev plač, vključno z razvojno kapico. Katerakoli koalicija bo, bo morala slediti ne le izglasovanim 7 in širšemu naboru 12 ukrepov, ampak še številnim drugim. V bodoče je treba po njegovem prepričanju stremeti k večji odgovornosti nosilcev v javnem sektorju in na splošno. Zdravstveni sistem nikjer na svetu ni brez čakalnih vrst. Razlikovati pa je treba med dopustnimi in nedopustnimi čakalnimi vrstami. Pri nas obstajajo nedopustne in te so vse daljše. Tu bo treba zagotoviti dodatna sredstva. LMŠ se zavzema za stabilno, predvidljivo, odprto in mednarodno konkurenčno poslovno okolje, je še dodal.

Zdravko Počivalšek, SMC, je dejal, da gospodarski rezultati omogočajo, da se resno lotimo strukturnih reform. Še vedno pa ni čas, da bi javnofinančni apetiti pojedli rezultate gospodarske rasti. Ključno je stabilno in enostavno poslovno okolje z administrativnimi ukrepi, ki ne ovirajo gospodarstva. Pogreša, da med prvih sedem ukrepov nista bila izglasovana ukrepa o večji progresiji dohodninske lestvice in varni prožnosti na trgu dela. Izpostavil je vprašanje ustrezne in dovolj izobražene delovne sile, ki lahko v tem trenutku edino ogrozi gospodarsko rast.

Dr. Jernej Štromajer, SD, je izpostavil, da se SD še kako zaveda, da je gospodarstvo predpogoj, da lahko gradimo solidarnost, uspešnost … v prihodnji vladi se bo treba zelo veliko pogovarjati. Brez socialnega dialoga ne bomo uspešni pri marsikateri zadevi, je bil jasen. Če se bo gospodarstveniki in sindikati dogovorili, bo SD prvi podprl tovrstni dogovor.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je sklenila današnji dogodek z mislijo, da je pomembno razumeti, kako mali in mikro ter s.p. dihajo. Če bo tudi politika razumela, da bo najprej pomislila na male, kar je tudi eno od načel, bo s tem razrešila problem v celotni verigi. Kar je za velike lahko motnja, lahko male ubije, je opozorila. Po njenem prepričanju poslovno okolje pogosto ni dovolj stimulativno, in ovire, ki v okolju obstajajo, je treba odpraviti. Želimo priti do koalicije, ki bo želela biti prijazna, ki bo želela razumeti problem tistih na drugi strani. »Nas imate, da napolnimo proračun, zato da vsi bolje živimo. Vaša naloga pa je, da nam to olajšate in omogočate«, je nagovorila predstavnike političnih strank. Danes izglasovanih sedem ukrepov ni pravljičnih sedem, temveč sedem osnovnih not, ki jih naj nova vlada kot osnovno glasbeno lestvico vgradi v svoj program. Podjetja bodo na to melodijo prav gotovo odgovorila s še boljšimi poslovnimi rezultati. Slovenija je lahko še bolj uspešna in tudi socialno stabilna, so pa potrebne spremembe. Ni nujno, da so radikalne, nujna pa je njihova dosledna izvedba.