3. vrh malega gospodarstva

3. Vrh malega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je potekal v znamenju iskanja rešitev za oblikovanje privlačnejšega poslovnega okolja za malo gospodarstvo. Prek 130 gospodarstvenikov, predstavnikov politike in strokovnjakov za malo gospodarstvo je skupaj s prvo damo Evropske komisije za podjetništvo in avstrijskim strokovnjakom za dualno izobraževanje razpravljalo o predlogu prenovljene Agende^MG, predstavljen pa je bil tudi poseben program za poslovanje malih podjetij in podjetnikov v tujini, Go International MSP.

Predlog agende^MG>>>

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma spregovoril o programu za nova mesta, ki ga je GZS pripravljala nekaj mesecev ter predstavila na javni tribuni v začetku junija. Obstaja potencial za ustvarjanje tudi do 118.000 novih trajnih in začasnih delovnih mest do leta 2020. Pri tem se zaveda številnih ovir, ki hromijo gospodarski razvoj in podjetniški duh v Sloveniji. Debirokratizacijo in odgovornost v javnem sektorju vidi kot eno od prvih konkretnih nalog nove vlade, da bo malo gospodarstvo lahko zaživelo. Prisotne predstavnike političnih strank in volilnih list je pozval, da ob svojih volilnih obljubah povedo, od kod bodo vzeli sredstva za njihovo realizacijo. Izpostavil je nujnost konkretnih merljivih spodbud, ukrepov in programov za podjetništvo in nasploh za gospodarski razvoj. Po njegovih besedah naj današnji dogodek pokaže, da »vemo, kaj je treba spremeniti, da bomo sledili uspešnim gospodarstvom v EU. Imamo dovolj osnove, da smo tudi v Sloveniji optimistični. Imamo kompetence, izkušnje, izjemne infrastrukturne pogoje. Smo znotraj EU, ki predstavlja izjemno velik trg, in lahko ga osvojimo, če odpravimo moteče spone in ovire.«

Minister za gospodarskih razvoj in tehnologijo Metod Dragonja Vrh malega gospodarstva vidi kot priložnost za vodenje in nadaljevanje aktivnega dialoga med podjetniki, predstavniki gospodarstva, vlade ter strokovno javnostjo. Predlogi, ki izhajajo neposredno iz srečanj kot je današnje, dajejo vrsto iztočnic za delovanje vlade in pri načrtovanju nadaljnjih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja. S sprejemom Enotnega dokumenta je bil sicer narejen sistematičen korak naprej, vendar metodološki pristop in sistematično spremljanje vseh ukrepov po njegovih besedah ni dovolj. Treba je bolj učinkovito izvajanje ukrepov in zagotovitev izboljšanja pogojev za delovanje gospodarstva, zlasti MSP.

Dr. Joanna Drake, direktorica za podjetništvo in konkurenčnost, generalni direktorat Evropske komisije za podjetja in industrijo, je spregovorila o slovenskem malem gospodarstvu v luči zadnjih priporočil Evropske komisije (EK). Finančna in posledično gospodarska, sedaj pa predvsem dolžniška kriza je pustila posledice. Ključna naloga je najti rešitve, kako ponovno vzpostaviti konkurenčnost in povečati rast. To mora biti in bo fokus v Evropi in članicah EU v naslednjih letih. Zavzela se je tako za podporo start-upom kot obstoječim MSP, ki »so in bodo vedno hrbtenica evropskega in slovenskega gospodarstva«. EK je ocenila, da je Slovenija napredovala glede na lanskoletno poročilo EK, vendar različno po področjih. Tako je opazen velik napredek npr. pri stabilizaciji bančnega sektorja, po drugi strani je napredek omejen npr. pri fiskalni konsolidaciji, prestrukturiranju gospodarstva in privatizaciji. Izrazila je željo, da postane Slovenija bolj konkurenčna in prepričanje, da je slovensko poslovno okolje dejansko mogoče izboljšati. Tako je treba učinkoviteje odpraviti administrativne ovire za domače in tuje investitorje. Potrebna je večja podpora MSP in pomoč tistim, ki imajo potencial za rast. Treba je tudi izboljšati koordinacijo med ključnimi politikami, povečati implementacijo že sprejetih politik ter dobro podporo izvozu. Posebej je izpostavila MSP teste ter nujnost, da tudi MSP iščejo priložnosti na tujih trgih.

Thomas Mayr, direktor Inštituta za izobraževanje v gospodarstvu, je predstavil primer dobre prakse avstrijskega dualnega sistema za malo gospodarstvo. Avstrija je po nezaposlenih med mladimi bistveno pod povprečjem EU. Izpostavil je pomen poklicnega usposabljanja in pripravništev, ki temeljijo na povpraševanju s strani podjetij, ki na ta način pridobijo usposobljeno delovno silo. Zbornice v tem sistemu delujejo kot vmesni člen med podjetji in gospodarskim ministrstvom. Gre za učenje z delom, potrebno pa je zaupanje podjetij v učinkovitost te oblike izobraževanja.

Direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, Aleš Cantarutti, je predstavil poseben program za podporo internacionalizaciji poslovanja malih in srednjih podjetij Go International MSP. Ta zajema štiri sklope: začeti s poslovanjem na tujih trgih (m.d. izvozni vavčer za oddaljene trge, priložnosti v obmejnih regijah sosednjih trgov…), okrepiti prednosti zunaj meja (operativne raziskave tržnih priložnosti, skupinski sejemski nastopi in predstavitev kompetenc slovenskih MSP …), izvažanje znanja, znanje za izvoz ter od izvoza k integriranim vrednostnim veriga). Udeležence današnjega Vrha je pozval, da do konca julija posredujejo dodatne predloge aktivnosti. GZS bo zatem program predstavila novi vladi, načrtuje pa njegovo izvajanje od novembra dalje.

V nadaljevanju so podjetniki razpravljali o predlogu prenovljene Agende^MG 2014. Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS, je ob tem izpostavil, da GZS s tem dokumentom zasleduje tri ključne cilje, vse povezane z večjim zagonom podjetništva v prihodnjih letih: odpravo zaposlitvenega in finančnega krča v malem gospodarstvu, večji delež malega gospodarstva pri izvozu ter učinkovitejše, debirokratizirane zakonodajne in upravne postopke. V slovenskem gospodarstvu po njegovih besedah nismo zadovoljni z vladnim uresničevanjem predlogov ukrepov iz lanskoletne Agende^MG. Resda jih je Vlada RS od 34 kar 20 vključila v svoj Enotni program za dvig konkurenčnosti in boljše poslovno okolje, vendar so bili v celoti uresničeni le trije predlogi, 13 pa je bilo uresničenih le deloma.

Marta Turk, predsednica UO GZS-Zbornice osrednjeslovenske regije, je izpostavila reformo trga dela ter spodbujanje zanimanja visoko strokovnih kadrov za MSP. Inšpekcijske službe naj najprej opozarjajo na napake in šele zatem kaznujejo. Izpostavila je spodbujanje podjetniških timov in nujnost, podjetništvo, moralo in etiko vpeljati že v osnovne in srednje šole. Država naj zagotovi konkretne ukrepe za podjetništvo za mlade ter za družinsko in žensko podjetništvo.

Viljemka Godina, direktorica Ekonomskega inštituta Maribor in predsednica UO GZS-Zbornice poslovne storitvenih dejavnosti je spregovorila o pomenu boljšega dostopa do finančnih sredstev in izpostavila »finančni dvojček«. Pri »ihti nadomeščanja nepovratnih s povratnimi sredstvi« je svetovala selektivnost in previdnost.

Predsednik UO GZS-PTZ, Brane Lotrič, je še enkrat opozoril na številne birokratske ovire in predlagal racionalizacijo javnega sektorja, ki lahko marsikatere naloge preda MSP, ki jih lahko vsaj enako dobro izvedejo.

Jože Vencelj, predsednik združenja malih trgovcev Slovenije GZS-PTZ je predlagal reprogram davčnega dolga ob izpolnjevanju določenih pogojev ter arbitražo kot cenejšo in hitrejšo alternativo sodiščem.

Udeleženci so v razpravi izpostavili problematiko javnih naročil in pogosto slabo pripravljeno investicijsko projektno dokumentacijo, kar je posledica premalo usposobljenih naročnikov. Poudarili so tudi, da slovenske banke še vedno ne izvajajo (dovolj) svoje osnovne funkcije kreditiranja gospodarstva. Banke podjetnikom tudi ne zagotavljajo kompetentnih sogovornikov, ki bi razumeli podjetniško logiko. Opozorili so še na zaplete pri upravnih in pravdnih postopkih v zvezi z izvršbami in izterjavo ter velike razlike med zaračunanimi storitvami s strani odvetnikov. Strategija na področju turizma je premalo usmerjana v lokalni turistični razvoj, kjer lahko sodeluje veliko podjetnikov po avstrijskem vzoru.